Legnala Dana, zaspala, lele Bože,
Vo edna mala gradina.
Vo edna mala gradina, lele Bože,
Pod edno drvo maslinka.

Poduvna veter od more, lele Bože,
Otkrši granka masalinka.
Otkrši granka maslinkaa, lele Bože,
Udri mi Dana po lice.

Vikna mi Dana, zaplače, lele Bože,
Of lele le le do Boga.
što bev si slatko, zaspala, lele Bože,
I slado v sonci sonuva.

Na son dojdoja tri ludi, lele Bože,
Tri ludi, tri adžamii.
Prvi mi dade zlat prsten, lele Bože,
Drugi mi dade jabolko.

Drugi mi dade jabolko, lele Bože,
Treti me mene celuna.
Toj što mi dade zlat prsten, lele Bože,
Niz nego da se provira.

Toj što me dade jabolko, lele Bože,
Zelen da bide do groba.
Toj što me mene celuna, lele Bože,
So nego da se vekuva.